Za vse sem sama!

on Ponedeljek, 26 November 2018. Posted in Na svobodni metli

Luba Gela na višavah, to zgornje ni vzklik uboge pasivne žrtve neusmiljene usode, ki s prstom kaže na nekoga odsotnega . No, morda res s prstom kažem na NVD-ja, ki je na poslovnem potovanju že dolgih, predolgih trinajst dni. In še nekaj jih bo.


Vmes pa so mati - za vse sami. Zato naj bo zgornji vzklik, ki se je izvil iz nedrij napol manične matere vzet bolj kot - oris situacije. (Čeprav, roko na srce, ni čisto res, tašča se je super angažirala, ampak ali bi lahko potem napisala črno-bel blog, poln dramatičnih zasukov? Ne. Zatorej - za vse sem sama, ostanimo kar pri tem.)


Če je lani NVD (Njegovo veličanstvo dragi na tovrstno pot odšel čez polovico sveta in precej naj***** zaradi časovnih razlik, je tokrat - recimo znotraj okvirov nam bolj prijaznih časov. Načeloma hodiva spat pribliiiiiižno ob podobnih urah. NVD mi preko najinih video-zmenkov kaže lepe hotelske sobe, izvrstne razglede, kar malo nesramno mi slika nesramno založene samopostrežne bare, ki za zajtrk strežejo od jogurtov, marmelad do fižola in zrezkov. Se mi zdi, da ni razumel moje sumljivo dolge tišine potem, ko mi je že dvajsetič slikal svoj nesramno obložen krožnik (Požrešnost je eden izmed smrtnih grehov, dragi možek! Samo povem.). Jo je napačno interpretiral kot domnevo, da sem tiho verjetno zato, ker se mi cedijo sline.
Jaz nisem čisto nič nesebičen človek. Jaz imam strašno rada, če me kdo postreže, kdo skuha namesto mene, kdo počisti namesto mene, kdo popazi (kdaj pa kdaj, seveda) otroka namesto mene. Dežurni moralci bodo tukaj vzdignili transparente, kjer se bodo spraševali, zakaj sem potem sploh mati in žena? Ludi božji, za prenos mojih čudovitih genov bom pa ja malo potrpela :) ne bom pa lagala, da ob tem vedno doživljam zaporedne orgazme. In prelagam zadovoljstvo samo na posmrtno življenje. Ne, jaz nisem tak tip. Jaz bi tudi tak samopostrežni bife, presneto! Še v predsmrtnem življenju, prosim.


NVD me skozi ekran telefona gleda ves svež, naspan, kar malo se je pomladil. Jaz po drugi strani zgledam, kot da sem pred petimi leti prekoračila abrahama. Ko se bo vrnil, me bodo opravljali, da ni fer, da je taka stara baba s tako mladim. Verjetno.
Že lanska izkušnja me je naučila, da je biti sam z otrokom, sploh če si navajen, da sta vedno dva, precejšen zalogaj. Pomagalo mi je ustrezno vrednotiti moje in NVD-jevo delo. In razvilo noro spoštovanje do enostarševskih družin.


A vrnimo se k meni. Saj sem že rekla, da nisem nesebičen človek :) Malo dete, Mali princ je presodil, da je čas, ko tatkota ni doma, idelano obdobje, da zboli. No, saj ne da prej kdaj ni. Odkar je v vrtcu, je s tem tako, da se občasno sprašujem, če še sploh delam ali sem pretežno na negi. Ma dobro. Ampak tokrat se je odločil tako zares. Poln teden, ne samo kaka dva, tri dni. "Mati, dajmo zares." Nič tragičnega drugače, ampak morala sva biti strogo noter. Dete noro zadovoljno pred risankami, z eno roko na mojih joškah obujajoč nostalgične spomine na dojenje. Jaz pa v proceso avto-zombizacije.


Ludi moji, ne skrbite. Dete je sedaj zdravo in veselo in ... mati je pa debela. Ko sem enkrat le uspela oditi po nakupih (draga tašča, hvala), sem izpraznila oddelek s sladkarijami. Nuttelo jem z žlico, ob desetih zvečer se mi strašno lušta pečenega krompirja, solate nisem videla že dva tedna. Na srečo deteta v to dieto ne silim, mu vzorno kuham drugačen meni kot zase. Mislim, da bi lahko dobila kako nagrado :)


Povrh vsega pa mi je ena gospa, ki je bila zelo zadovoljna s člankom, ki sem ga napisala o njej, prinesla eno slastno dobro krostato. Njen premer je tam dober meter. Ker je bilo dete bolano, obiskov seveda nisva imela. Dete je bilo malo špuravo, pa so mati sami zmazali 27/28 tega slastnega darila. Če bi me kdo rad prijavil na protikorpcijsko, da sprejemam darila in podkupnine, se bo fejst namatral, da mi bo dokazal greh, saj obremenilnega gradiva že dolgo ni več. So pa vidne posledice, a pokažite mi sodni primer, kjer je bil nekdo spoznan za krivga zaradi dodatnih centimetrov celulita!


Prijateljica Erika, ki je tako prejšnjo kot tudi to nedeljo prišla preverit, če še funkcioniram, je zelo diplomatsko vprašala, če me kaj napihuje. Ja, maščoba in ogljikovi hidrati. "Neee," je hotela na vse kriplje rešiti mojo odebeljeno samopodobo, pa saj prejšnji teden še nisi bila taka ..."
Glejte, saj vsi vemo, da lahko v enem tednu spremenimo svet, zakaj torej ne bi mogle še obsega stegen in trebuha? :) Ampak Erika vseeno dobi oskarja za prijateljstvo. NVD, če to bereš, najina poročna zaobljuba vključuje "v dobrem in slabem, suho ali debelo, te bom ljubim in spoštoval do konca svojih dni." Ok? Samo da se razumemo. Dobrodošel kmalu domov!

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information