Brez cukra v 2019 ... skoraj

on Ponedeljek, 21 Januar 2019. Posted in Na svobodni metli

A veste, da je bil danes navsezgodaj zjutraj lunin mrk? Plus polna luna, seveda. Naša družina to nadvse precizno ve - kajti budni smo kar tri ure opazovali postopno ugašanje lune. Ja, čisto hudi smo!
Pa ne zato, ker bi bili tako zelo vrženi na nebesne pojave - prav vse tri nas daje luna. Točno vemo, če se na nebu dogaja kaj, kar ni običajno (no, in to je itak cel čas -so mrki pa so polne lune pa so prazne lune, pa se debelijo pa tanjšajo - svašta, česa vsega ta luna ne počne). Malo dete je po novem pričelo celo govoriti v spanju. V tisti uri in pol spanca na noč, ki si jo v zadnjih dneh privoščimo, se še živahno pogovarjamo.

 

Mali liumpek čokolada

 

Zato ni čudno, da sem neprespana (in po pravici, že tri tedne zapored ves čas malo lačna) - včeraj popustila. In se pregrešila. In nato na stolu obsedela kot razpraran, nabasan in ponovno zašit volk pri Rdei kapici - saj veste, te lepe pravljice za otroke, kjer zlobnežu najprej razparaš abdomen, mu k notranjim organom nabašeš pol kamnoloma, nato otroka (!) naučiš kirurško zašiti rano, da zlobna zverina sploh ne bo opazila, da so bili na delu nekoliko sprevrženi dodajalci organov ... A ste se izgubili? Ni problema, jaz tudi. Bom začela lepo in počasi. In po vrsti.

Moja novoletna zaobljuba, ki je zrasla čisto zaradi konkretne potrebe (in krika telesa, da rabi mojo pomoč) je bila - da se prečistim. Se pravi - da črtam cukr (NEEEEEEEEEEE!), belo moko (NEEEEEEEE) in - potem sem prebrala knjigo Požgani možgani, pa sem črtala kar cel gluten. Za vso družino. NVD (Njegovo veličanstvo Dragi) je zaipal mojim predavanjem o prednostih tovrstnega načina prehranjevanja. In smo štartali. Z dejstvom, da se bomo takrat, ko bomo kje na obisku, pač pregrešili - brez slabe vesti, ker nima noben od nas volje nositi lastne hrane tja, kjer kuha nekdo kruh.


Naše malo dete ni prikrajšano - sva pa mu neusmiljeno črtala cukr. Mu ni všeč, a zato zdaj še s toliko večjim veseljem hodi na obiske k nonotom.


Rečeno - storjeno. Z NVD sva vsako soboto do zdaj sedla, resno naredila jedilnik za prihodnji teden, šla v zdravo špezo (ob tem spoznala kar nekaj lokalnih kmetov) - in se skoraj tri tedne ponosno trepljala po vedno manjših trebuščkih (neverjetno, ampak res deluje): Sama sem vmes ugotovila, da v resnici zdravih receptov sploh ni malo - in da so dobri, pa še kako, mmmmm.


Šlo je pač za preskok miselne naravnanosti. Zjutraj vstaneš sestradan kot volk - in kruha ni nikjer. Niti nutele. Jaz pa črne pike pred očmi ...Čeprav se mi je zdelo neverjetno, ampak smo preživeli tudi zajtrke, ki so bili v bistvu najtežji zalogaj za nas. Bravo mi ...


Ni samo telesna podoba tista, zaradi katere smo se odločili za ta "drastičen" korak. Najbolj je bilo odločilno dejstvo - da smo bili ves čas - utrujeni, utrujeni, utrujeni. Tako - zadnjih nekaj let. Letos smo povrh vsega pa tudi čisto konkretno tudi bolani. Ni da ni, kaj vse smo že letos nabrali na družinski spisek bolezni, še malo, pa bomo izdali medicinsko enciklopedijo.


No, smo bili pridni - do včeraj. V resnici bolj pri močeh. Spočiti. Okej, kdaj smo morali po tleh pobrisati slino, ki se nam je cedila, ko smo govorili o starih pregrehah, a načeloma je šlo.
Ko sem se jaz včeraj odločila, da svoje čiščenje še obogatim, podkrepim, mu dam zagona in pospeška. "Danes bom na postu," sem oznanila pri zajtrku, ki se ga nisem niti dotaknila. Nihče ni imel proti, dokler nisem v to silila še koga drugega.
Okej, zajtrk preživim, se nacejam z nesladkanim čajem. Okoli dvanajstih celo skuham kosilo (! to je napaka, če ste na postu - rajši sobivajoče za cel dan pošljite nekam pa naj sami poskrbijo za svoje obroke) in že rahlo pisano gledam. Bolj malo se premikam po stanovanju, ves čas hodim na wc (hektoliri čaja), svet vidim precej črno. Pričnem z razvedrilnim branjem (Angel pozabe; Maja Haderlap), pridem do zaključka, da izumiramo, sem lačna (še kar), računam ure do prvega obroka, renčim na NVD-ja, mali se mi zdi neukrotljiv, čez kakšno uro sem zmenjena s prijateljico, da greva na gonge ... Apokalipsa, skratka.
Ne, ne bo mi krulilo po želodcu, ne bom si uničila tega dogodka, sklenem, in si nadevam poln krožnik (brezglutenske) pašte. NVD me malo sumičavo gleda: "Pa da ne boš potem težila okoli s svojo slabo vestjo!"


Nisem. V resnici sem bila super zadovoljna. Mogoče sem pašte res pojedla kanček preveč, a končno sem spet videla barve. In kakooooo je bila dobra hrana, mama mia, tako sem cmokala kot volk iz Grimmovih pravljic, NVD se je bal, da bom poleg razkuhanih svedrčkov pojedla še žlico in pol svoje roke.
Gong je bil čisti uspeh. S polnim trebuhom sem na armafleksu in pokrita s toplim kovtrom zaspala v petih minutah. Po končani seansi sem se počutila poduhovljeno, čisto in naspano. In - lačno. Pač, pasal bi kakšen večeren zajtrk.


Prijateljici sem se med potjo na gonge hvalila, kako zelo zdaj živim zdravo pa brezglutensko pa prečiščeno pa samo "kilometer 0" filozofija ...
"A greva v kitajsko?" me s sestradanimi očmi vpraša po gongih?
Ja, ludi moji, kaj naj bi vendar naredila? Jo pustila, da je lačna? Jo noter spustila samo, jaz pa šla lovit ribe v zaliv, da se ne bom prekršila glede kilometrov izvora? Nak.
Pa sva pluli po sečuanskih pa šanghajskih vodah in si nato za sladico privoščili nekaj bolj lokalnega. Ocvrta nutela, dame in gospodje.


Danes imam glavo do tal. Tudi prebavila. Se mi zdi, da sem požrla kamne. Nato na fejsiču najprej preberem "prečiščevalna priporočila" za mrčni dan. Ker je kao idealno. Jok brate - odpade. In nato še eno razsvetljujočo novičko. Danes je najbolj depresiven dan vletu. Kajti do danes so ljudje že gotovo prekršili novoletne zaobljbe. Jup.


Da pa bi videla, da nisem bila edina, ki je imela krizo, pa mi razkrije kar sine. Imamo en "nedosegljiv kotiček" - viden, na žalost. Kjer hranim darila. Novoletna. Ker razsajajo virusi, jih bodo verjetno nesojeni obdarovanci dobili šele enkrat aprila. In tam je Mali princ odkril zakladnico. Radosti. Veselico. Glukozo. Mislim, da se mu je zdelo nadvse neumno, da on ne bi smel sladkarij, a da drugim bi jih pa podarjali ... Pa je vzel zadeve v svoje roke :)

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information